ardrati se -am se
nedovršni glagol
nedovršni glagol
RAZLIČICE IZTOČNICE: ardrati (se), hardrati se
USMERJEVALNA REKONSTRUKCIJA NAGLASA: 'a:rdrati se/ard'ra:ti se -ram se/-'ra:m se 

FREKVENCA: 7 pojavitev v 4 delih
VIRI: DB 1584, MD 1592, TPo 1595, MTh 1603
Slovarski sklop
Deutſch. Hadern. Latinè. rixari. Windiſch. ſe kregati, ardrati. Italicè. venir in queſtione, contendere, litigare, venire à parole MD 1592, F6bRixor. Germ. zancken/ hadern/ balgen/ wörtlen. Sclav. ardrati, pregouarati, prepirati. Carint. ſe hardrati MTh 1603, II,432-433
Pomen
kdo; zoper koga, med kom, s kom medsebojno izražati nesoglasje z izjavami, mnenjem drugega, navadno glasno, ostro; SODOBNA USTREZNICA: prepirati se Ty ludje, kateri ſe s'tabo ardrajo, imajo biti kakòr nizh, inu ty ludje, kateri supàr tebe vojſkujo, imajo konèz iméti DB 1584, II,16b
de ſo ſe ty Iogri ſami mej ſabo ardrali ali kreigali, inu je hotel en vſakateri ta bulſhi biti TPo 1595, III,10
de ſo ſe ty Iogri ſami mej ſabo ardrali ali kreigali, inu je hotel en vſakateri ta bulſhi biti TPo 1595, III,10
/ Ah moja Mati, de ſi ti mene rodila, supàr kateriga ſe ſlédni krega inu ardrá, po vſej desheli DB 1584, II,34b nad komer se vsakdo jezi, izraža nezadovoljstvo
Oblike in zapis
OBLIKE: – nedol.: a/ha (MTh 1603, II,433) | rdrati (se); – sed. ed. 3. os.: ardrá se (DB 1584, II,34b); – mn. 2. os.: ardrate se; – 3. os.: ardrajo se; – del. na -l m. mn.: ardrali seZAČETNICA: mala
Etimologija
iz nem., prim. hadern
Avtorstvo: F. N.